Tropsko sadje iz osrčja Balkana: kako kmetje podnebno krizo obračajo sebi v prid

Mala kmetija izkušenega kmeta Iraklija Shkoze, ki jo najdemo v zaledju albanskega primorja, je nekakšen rajski vrt, ki dehti v jadranskem soncu. Kot piše hrvaška tiskovna agencija Hina, se je kmet leta 2019 v luči podnebnih sprememb in vedno toplejšega ozračja odločil, da nekoliko prilagodi svojo dejavnost in začne gojiti tropsko sadje.

Shkoza je najprej kupil semena eksotičnih rastlin iz Afrike in Amerike in jih posadil na svoji manjši posesti v albanski regiji Divjaka. Rastline so se v rodovitni pokrajini, ki je bila nekoč žitnica Albanije, hitro prilagodile na lokalno podnebje in začele dobro uspevati.

Tipično sredozemsko podnebje Albanije z vročimi, suhimi poletji in milimi zimami je sicer globalno segrevanje spremenilo. Napovedi raziskovalcev kažejo, da bodo temperature še rasle, vročinski valovi pa bodo najbolj prizadeli poljščine. Kmetijstvo je za Albanijo zelo pomembno, saj je leta 2020 skupaj z gozdarstvom in ribištvom predstavljalo 19 odstotkov bruto domačega proizvoda.

Kmet iz Divjake je za Hino ocenil, da podnebne spremembe niso nujno popolna katastrofa, če se jim prilagodimo in jih izkoristimo. Kolegom predlaga, da na svoji zemlji začnejo gojiti tropsko sadje. "To sadje je na evropskem trgu zelo iskano, a vsi vemo, da prihaja od daleč. Prevoz v evropske države ima svojo ceno, treba pa je plačati tudi za svežino izdelka," je dejal Shkoza.

Tropsko sadje iz Albanije pa bi lahko bilo ugodnejše in bolj sveže. Vodja proizvodnje iz Severne Makedonije Vasil Nikolovski, ki že nekaj let dela v Divjaki, je za Hino dejal, da papaje za evropski trg pridelovalci na drugih celinah oberejo še zelene, sadeže pa nato zorijo umetno. Tropsko sadje bi v Albaniji lahko obirali zrelo. Država bi lahko po njegovih ocenah zadostila evropskemu povpraševanju in letno dosegla promet od 100 do 200 milijonov evrov.

Irakli Shkoza na evropski trg že izvaža papajo, pasijonko in pepine, z drugimi kmeti iz Divjake pa je nedavno na hrvaški trg poslal 30 ton kivana.

Podobno je toplejše podnebje izkoristil tudi kmet Lulzim Bullari, ki v bližini Elbasana prideluje kivi in ga pretežno izvaža v Švico in na Nizozemsko. "Ne bi se smeli pritoževati nad visokimi temperaturami, saj je bila pridelava kivija v zadnjih dveh letih za nas pravi blagoslov," je povedal za francosko AFP.